Vito

Še vedno je prevroče, da bi me mikalo kako delo. Že od enajste ure sem v hiši, sem skuhala, spet fižol, seveda, kaj pa drugega. Soseda mi je oni dan rekla, da bosta oba dobila raka, ker jesta samo meso. Midva z možem pa bova dobila raka od fižola. Že lep čas je skoraj vsak dan na sporedu.
Po jutranjem sprehodu, sva pes, ime mu je Vito, šla še v Štombergo po fižol. Ni mu bilo za nič, samo ležal je sredi njive, dobro, da je precej zaraščena s travo in fižolom. Raste še zelje, korenje in krompir. Tega bom kmalu morala izkopati, ker je v tej suši že precej zrel, posebej še zgodnji.
Ampak danes je glavni Vito, ne moja njiva. Zdaj je že kar nekaj let z nami. Ko smo ga dobili, tako majhnega in mehkega, smo bili navdušeni, vse nas je osvojil, tako je še danes. Težko smo izbrali ime. Moralo je biti nekaj kratkega, res smo imeli veliko izbiro imen. Skoraj tako kot pri novem angleškem princu. Potem smo se odločili, da bo Vito, ker je bil lep kot Marlon Brando v mladih letih, najbolj pa nam je  ostal v spominu kot Vito Corleone. Naš Vito pa je še vedno lep, lani so mu zrastli neki dodatni brki, mož pravi, da je kot angleški lord, nekoga drugega pa spominja na Franca Jožefa, avstrijskega cesarja. Ti njegovi brki so res nekaj posebnega, pozimi se mu je sneg obešal na njih.
Trenutno Vito preživlja težke čase, ta vročina je zanj neznosna. Zjutraj ob devetih gre v hišo, do večera je v ležečem  položaju, malo na hrbtu, malo pa vse štiri od sebe. Si pa menjava prostore; nekaj časa je v sobi, potem gre v kuhinjo, genau na sredo, potem v lojpo, spet genau na sredo, da moramo vedno paziti, da ne stopimo na kakšen del njegovega telesa.
Vito pa ni vedno priden. Sovraži muce. Sosedov Ringo, s katerim sta straaaašna prijatelja in je malo starejši, ga je kar lepo naučil preganjati muce. Ker imamo od lani tudi mi dve muci, letos še enega mladička, torej tri, sem ga hotela navadit nanje. Vsak dan mu prinesem mladička, da ga ovohava in ga hvalim, kako je priden. Dokler imam mucko v naročju, je res priden in je ves prijazen, maha z repom in je srečen. Oni dan pa sem mucko spustila, komaj je zbežala pred njim. Trije smo ga s težavo spravili stran od muce. Pa nima samo težav z mucami. Nor je tudi na vrane. Ko zasliši krakanje, se spusti v dir za njimi. Pozimi je bilo zelo pestro, ko so vrane živele tu okoli. Zdaj jih je manj. Mož pravi, da so to Murnove  vrane. On povsod doživlja naše pesnike in pisatelje.