In smo zaprti v hiši. Vstala sem s soncem, lepa rdeča krogla, pol ure za tem pa je že toplo sijalo. Z možem sva že ob pol šestih zlagala drva. Čeprav je nedelja, ko v glavnem počnemo manj pomembne reči. Nič tako udarniškega, ampak sinoči smo imeli obisk do noči, čez dan po vročini pa itak počivamo. Saj mož ne zmore nekih težkih opravil, drva naložim na samokolnico in mu jo zapeljem, da on zlaga. Sama jih ne zlagam, ker sem potem kriva, da se prevrnejo. Prevrnejo pa se tako ali tako, ker se posušijo, pa ta naš veter, ki včasih zamahuje z neznansko močjo. Pes je moral čakati do sedmih na svoj sprehod. Je bilo že kar vroče, pa še se je odločil, da gre na obisk k Jelki v Jelovček (tam sem živela sedem prvih let mojega življenja), jaz nisem nameravala zaviti tja, Vito pa ni prišel na moje klice, morala sem mu slediti.. Jelka (vedno ima kakšen priboljšek) in njen mož pa sta najbrž v Mariboru, ker je bila hiša zaprta, polkna tudi, ko sem odprla pipo za vodo, pa je pritekla samo kapljica. Vito pa je bil žejen, je čakal, da bo pritekla, lizal je pipo, pa vode ni bilo. Če ne bi svojeglavo zavil tja, bi bila že doma in bi se lahko odžejal. Tako sem zavila do enega studenca, kamor smo hodili po vodo, ko smo še živeli v Jelovčeku. Od tega studenca, ki je že dolgo zapuščen, tudi osušen, je ostalo samo par mlakin blato, ni bilo kaj piti. Morala sva hitro domov, pes je s takim težkim korakom šel za mano. Doma pa niti ni šel najprej pit, ampak se je počil v svojo jamo pod lipo. Celo sem mu vodo morala prinesti do njega.
Ker imam danes dan počitka, malo berem zastarele novice, trač novice in podobno. Tako zdaj vem, da je kraljica odpotovala na počitnice na Škotsko, Andrej Predin pravi, da je debelost znak revščine, res ti bogati in slavni so vsi vitki. Novice o politiki in nesrečah me ne pritegnejo. Tudi, ko sem še redno brala časopise, nisem nikoli brala novic iz črne kronike. Grozno mi je brati o vseh teh človeških nesrečah, nevoljah.
Moram pohvaliti moj jabolčni - ringlojev zavitek. Zelo je bil dober, kumine sploh nisem omenjala, vsi so ga hvalili, danes bi morala speči novega, pa se mi nikakor ne da. Poiskala sem recept za muffine, pa je tudi ostalo pri receptu na kuhinjski mizi. Sicer pa dan še ni pri kraju.
Moj mož, slavist, bi se zgrozil ob mojih stavkih, slovničnih napakah, pa kaj čem, pravopisa si ne bom odpirala. Škoda je samo, da ne zmorem pisati v mojem narečju, ki ga vedno bolj govorim, tako naše budnsko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar