Včeraj nas je spet ogrelo sonce. Zjutraj je začelo sramežljivo kukati skozi megleno kopreno, se vedno bolj krepilo in kmalu zasijalo po celem našem gričku.
Megla spodaj v dolini pa se je zadržala še kar cel dan. Dopoldan smo še občudovali ivje na drevju, potem pa je sončna toplota stopila te ledene kristalčke.
Včerajšnji dan je torej po napovedniku moje mame prikazoval vreme za marec, no ja, predvidevam, da se bo začelo v marcu sonce res že prikazovati. Dan pa nikakor ni bil dober za našega dedka, moral je v bolnišnico.
Danes pa kaže za april. Sončen dan, da bi ga lahko za ta letni čas ocenila z desetko, nič vetra, kar je pri nas izredno redko. Pripeljala sem babico iz doline, da je uživala na soncu, sedela je na klopi pred hišo, Vito in Ringo pa sta se igrala poleg nje. Če je pobožala enega, je bil drugi že s tačkama na njenih kolenih, da je morala obema posvečati enako pozornosti. Ringo je sosedov, ampak smo ga tudi mi vzeli za našega.
Babica ima seveda najraje Vitota, čeprav tudi Ringota rada pocrklja. Ker je trenutno malo osamljena in zaskrbljena zaradi dedija, so jo pasji boji kar zabavali. Ker je Vito naš prvi pes, se vsi šele spoznavamo s pasjim življenjem. Tako smo se že naučili, da Vito in Ringo vedno napravita predstavo, ko imata gledalce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar