Kače in kačice

Pred tedni je sin sedel pred hišo in gledal kačo, ki se je sončila pred našim pragom. Tako ga je presenetila, da jo je nekaj časa kar gledal, potem pa me je poklical, ko sem prišla ven, sem videla samo še njen zadnji del, ko je smuknila skozi odprtino za zračenje v našo velbano klet (zdaj res skrbno gledam pod noge, ko grem v klet). Jaz, ki sem videla samo rep kače in sin, ki tudi ni poznavalec, sva ugibala, če je bil gož ali kaj bolj resnega. Slepič ni bil, tega poznava.
Nekaj dni za tem, je mož zadaj za hišo pospravljal neke zidake, ki so res ležali tam  že dve leti in spodaj našel kačo. Ni mi sicer nič omenil,  pozneje pa sem ga presenetila, ko je  na guglu gledal gade. Nikakor ni bil prepričan, kaj je videl. Potem sem z mojo flakserco, oblečena do vratu in škornjih do kolen, temeljito pokosila ves breg za hišo. Da prepodim vso kačjo zalego. Sicer pred hišo kosim zelo redno, breg za hišo, ki se tako direktno s ceste ne vidi, pa pokosim občasno. Odslej ga bom kosila  zelo redno.
Slepiči, martinčki in kuščarji so itak naši stalni spremljevalci. Martinčki plezajo po zidovih hiše in štale, za kuščarje, ki so se naselili okrog mojega vrta, vem celo, kje imajo svoje luknje, slepiči se najdejo pod drvami, kjerkoli, ampak kače...
V nedeljo je prišla sestrična, ki tudi živi na vrhu enega haloškega griča, pa smo se razgovorili o kačah. Povedala je, da je v njenih mladih letih pri njih imel gož gnezdo v krušni peči. Midva z možem pa sva tako z veseljem obnavljala našo staro krušno peč, mar bi jo bila podrla. Pa naša štala, bog ve koliko je stara, dvesto, tristo let najmanj, iz kamnov zidana, polna razpok in lukenj, koliko kačje zalege prebiva med temi kamni. Kako se tega znebiti? 
Vendar pa v moji mladosti okrog naše hiše ni bilo kač, povsod smo hodili bosi. Res pa je, da smo imeli polno dvorišče kokoši, v hlevu krave, svinje. Zdaj pa je štala  prazna, po šupi pa se preganjajo tri naše muce.
Danes zjutraj sva šla s psom na sprehod po cesti proti Skokovemu kuglu. Pa sva srečala goša, Vito ga ni niti opazil, jaz pa sem  ga opazila, postala, si ga temeljito ogledala,  bil je cikcakast po hrbtu, še precej mlad, ležal je ob robu ceste, čisto pri miru. Najbrž si je tudi on ogledoval mene.
Strah pred kačami je globoko v meni, še zdaj imam v spominu sanje, ki sem jih imela, ko nisem še niti hodila v šolo. Takrat smo živeli še v Jelovčeku, spala sem na postelji skupaj z Veroniko, ki nas je včasih pazila in takrat tudi prespala pri nas. V mojih sanjah pa so lezle kače po  nogah od postelje proti meni. Takrat so imele naše postelje kar visoke noge, na srečo.