Dočakali smo ohladitev. Termometer je pokazal blaženih devetnajst stopinj. Celo popoldne smo poslušali zamolklo grmenje nekje za Pohorjem, sonce pa je še kar žgalo, vreme je bilo nenormalno težko, neprijetno smo ga prav vsi občutili. Ose so bile nesramno zoprne, čebele so brenčale okoli nas, da so bile prav neznosne, ptiči so tako čivkali, da sem šla pogledat pod oreh, če je kateri mladič kje obležal ali se izgubil. Samo Jure je prespal skoraj ves popoldan, kar je prav, da bo še malo zrasel. Šla sem v mojo Štombergo populit čebulo, da je dež ne bi zmočil, ker je bila tako lepo suha. Pridelek čebule je kar zadovoljiv, ni debela kot buče, je pa solidna, zdrava, ker sem jo sadila za Prvi maj, je tudi čebulna muha ni našla.
Potem pa je tisto bobnenje iz daljave prihajalo vedno bliže, upoštevali smo nasvete našega Amisa, potegnili vse priključke iz vtičnic, da ne bi bili spet par dni brez telefona, televizije, interneta. Lani smo bili na našem hribu nekaj dni odrezani od sveta, ker so vsi modemi na celotni liniji pregoreli. Potem se je pa vlilo, dež, toča, veter, prava huda ura. Moja mama je v takem vremenu vedno vrgla nekaj vejic presmeca na ogenj, tudi točo je pregriznila. Včasih je najbrž pomagalo, velikokrat pa je toča kljub temu padala in je bilo veliko škode. Drugič moram tudi jaz prižgati malo tega žegnanega lesa, lani parkrat sem, danes sem pa kar malo pozabila, kar naenkrat je bilo celo dvorišče belo od toče. Tradicija s prižiganjem božjega lesa se mora nadaljevat. Voda je drla po cesti, čeprav je sosed lepo počistil spušavnike. V takem nalivu si voda vedno izbere svojo pot, tudi v našo klet. Še sreča, da smo zaprli okna, ker bi nam skozi okna deževalo v hišo. Seveda so bili vsi žlebi polni cvetja naše lipe in je voda drla preko žlebov. Jutri moramo prinesti lestev in malo počistit, čeprav smo vsi vedeli, da je lipovino naneslo povsod, smo bili glede žlebov malomarni. Tako pač je, včasih malo stran pogledaš, če vidiš kako delo. Spet drugič pa se kakega dela sploh izogibaš.
Grmenje se je premaknilo proti Prlekiji, pes pa mirno spi zraven mene. Ko zares prav močno grmi, vedno poišče našo bližino, sicer pa ga grmenje ne moti. Škodo bomo ocenjevali jutri zjutraj, vsi pa smo zadovoljni, ker smo dočakali malo svežine in ohladitev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar