Lepotice in lepec

Na mračen in deževen dan sem ujela malo časa, malce volje tudi, da  malo sedem za računalnik. Tedni od mojega zadnjega pisanja so bili naporni, prav nagrmadeni z raznimi obveznostmi. Že dva dneva pa sta malo bolj lagodna, paše mi, da lahko zjutraj malo dlje posedim pri zajtrku. Jutranji sprehod s psom je bil  moker, prav tako včeraj, v  gozdu je bilo temačno, gobe se niso kaj veliko videle. Eno sem celo pohodila.

Prave lepotice iz naših gozdov. Sinoči sem začela z vlaganjem jurčkov, vse sicer niso kvalitetne, tiste odpadne odnesem nazaj v gozd, morda bo pomagalo, da bodo  rastle še v prihodnje. Gobarjev je ogromno, gobe se pa še kar najdejo.

 Lepotice marjetke in še dišeče lepotice kamilice. Marjetice so prekrasne in sončne, lepe v šopkih in hvaležno rastejo kamorkoli jih posadiš. Kamilice pobiram in sušim. Ko sem bila majhna, mi je mama vedno skuhala kamiličin čaj, če sem bila bolna. Tako mi je ostalo nekje v glavi, da kamilica mora biti pri hiši, ker pomaga za prehladne in podobne tegobe.

Lepotica ajda. Ker imajo naše čebele letos bolj malo paše, smo preorali travnik in posejala sem ajdo. Znam sejati samo solato, zato mi sejanje ajde ni šlo ravno najbolje; je pa lepo zrastla in drugi teden bo že cvetela.

In še naš lepec Vito. Brez njega pa res ne gre. Če gre kam v "civilizacijo", mu moramo natakniti povodec, sicer pa uživa v prostosti in lagodnem življenju. Danes je večinoma lepo biti pes. Včasih ni bilo tako, psi so res imeli "pasje" življenje.