Kostanjeve šiške, hrastove šiške

Tako lepo so v aprilu "zacveteli" hrasti. Hrastova šiškarica se je zelo razširila, nekatera drevesa so bila prav okrašena z majhnimi rdečimi lampijončki.  Kako je mogoče, da so cela drevesa polna teh šišk? Invazija os šiškaric?

Sedaj pa "cvetijo" kostanji. Kostanjeva šiškarica je napadla naše kostanje. Nekje sem prebrala, da je prišla iz Kitajske, da pri nas nima naravnih sovražnikov, da zelo zmanjša pridelek, ker ni dovolj listnate mase. Ne spoznam se na te zadeve. Spominjam pa se, da je bil pred leti pojav na Primorskem. Takrat je bilo polno poročanja v medijih, ne vem sicer kakšna je bila pomoč, za Haloze in naše gozdove je državi prav malo mar.

Jutranje sonce je osvetlilo čebelnjak. Naše čebele so letos prav velike ubožice, paša je bolj borna, doslej je bilo veliko deževnega in hladnega vremena. Po množični invaziji kostanjeve šiškarice bo najbrž tudi kostanjeve paše manj; čakamo, da zacvetijo naše lipe . Ampak naš čas šele prihaja, se mi zdi, ko poslušam svojega čebelarskega mentorja.

Ogradili smo se. Smrekove deske in akacijeve sohe, pa je nastala ograja, malo je sicer podobna ogradi za konje. Mi smo jo napravili zaradi našega psa, ki je rad tekal za avtomobili, najbrž zato, ker jih je bolj malo. Res smo precej odmaknjeni od "civilizacije".

In tako Vito žalostno opazuje svet onkraj. Rad se je vlegel na cesto in včasih spal tako trdno, da sem ga morala zbuditi, če se je kdo pripeljal.

Ob cesti proti Pesku cveti reličnik. To je edino rastišče divjega reličnika tod okoli. Moj oče je iz njega vsako leto napravil kakšno metlo, dovolj dobra je bila za pometanje dvorišča.

Mož je danes našel tega velikega jurčka (600 gr), kar sredi ceste je rastel, manjšega sem našla jaz. Sosed je uspešno gobaril že 26. aprila. Grmelo je tudi že, dežja je bilo veliko, gobe bi  morale rasti, če bi upoštevale te starodavne pregovore in napovedi.