April me zaposluje: imam delo na vrtu, njivi, tudi košnja se je začela.
Prejšnji teden sem se srečala z nekdanjimi sodelavkami in sodelavci; nikoli me ne pozabijo povabiti na pico in klepet, čeprav smo skupaj delali le nekaj nad deset let. Nobena od nas nima visoke izobrazbe, se pa vse spoštujemo in cenimo, se redno pogovarjamo po telefonu in po elektronski pošti. Vedno sem srečna, ko se dobimo in poklepetamo. Lepo mi je, da niso pozabili name, čeprav sem se upokojila že pred par leti, oni pa še delajo.
Žingerli, (tako smo imenovali te rožice, ko sem bila majhna), se šopirijo ob ograji mojega vrta, ker sem v nekem trenutku pred časom pozabila, kako nasilna je ta rastlina. Nezadržno se širi v moj vrt in izpodriva vse ostale rastline. Takrat sem kupila tudi sadike bele in vijoličaste barve, nista tako agresivni, kakor naša domača modra. Je pa lepa v svoji modrini in razkošno zelena.
Lani so bila bukova drevesa izredno bogata z žirom. Pri nas mu pravimo bukofca. Žir je vzklil in pod velikimi bukovimi drevesi je polno mladih rastlinic. Upam, da jih bo vsaj nekaj zrastlo v mogočna drevesa.
Borovničevje je kot zelena preproga pod drevesi. Tudi drevesa, razen kostanjeva, so že vsa spomladansko zelena. Kukavico sem prvič slišala v ponedeljek, sedmega aprila, je celo par dni zamujala ali pa sem jo preslišala. Pride vedno, ko se lahko skrije v zelenem gozdu. Seveda sem na veliko žvenketala s kovanci v žepu. Zdaj je kot pribito, da bom letos bogata.
Sonce nas je tudi že toplo grelo, da smo bili hvaležni za lipovo senco. Češnje so odcvetetele, bile so prekrasne, v belino odete, lepo je bilo.
Posadila sem čebulo, čičeriko in krompir. Njivo smo pognojili in prst je rahla, čaka le, da bom še veliko posadila. Njiva v Štombergi je prav zares moje veselje.
Čas narcis je v glavnem minil, cvetijo samo še nekatere pozne, tulipani pa so trenutno najlepši. Rada imam rumene. Spominjajo me na šopke rumenih tulipanov, ki mi jih je mož pred več kot tremi desetletji v tem času včasih prinesel.
Zdaj pa je bolan, hudo bolan. Danes je po pogovoru s svojo zdravnico ugotovil, da je gotof. Svet se po malem ruši in podira. Takšne so moje misli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar